Prispevek ob 80-letnici tragične smrti partizanske učiteljice Ljube Bavdek
Spomin na upor okupatorju
Združenje borcev za vrednote NOB Radovljica in Odbor Prešernove brigade sta v soboto, 9. decembra 2017 organizirala tradicionalno spominsko slovesnost ob štiriinsedemdeseti obletnici boja tretjega bataljona Prešernove brigade na Pokljuki.
Ob spomeniku padlim borcem tretjega bataljona Prešernove brigade so tudi letos na Goreljku na Pokljuki pripravili spominsko slovesnost v spomin na tragične dogodke pred več kot sedmimi desetletji, ko so Nemci 15. decembra 1943 obkolili in ubili 79 borcev, to je skoraj vse pripadnike bataljona.
Kot vsako leto, smo se udeležili s številčno manjšo skupino članov, ker je kazalo, da nas bo sneg, ki je v Logatcu močno naletaval tudi ustavil. Vendar odločeni, da se udeležimo spominske slovesnosti je bil neomajen, morali smo se pokloniti padlim borcem Prešernove brigade, v kateri so padli tudi borci Logaškega bataljona in sicer: Istenič Jernej, Brus Franc, Rupnik Stane, Zupančič Stane in Mivšek Stane.
Slavnostni govornik na prireditvi je bil tokrat zgodovinar Martin Premk, ki je v svojem nagovoru pri spomeniku poudaril, da so se borci, ki so padli na Pokljuki, uprli nemškemu nasilju in želji po prevladi ter bili zato tisti, ki so postavljali temelje današnje samostojne Slovenije.
»Partizanski boj se je dogajal v času druge svetovne vojne, ko je bil slovenski narod obsojen na smrt in uničenje. Ravno na Gorenjskem so Nemci začeli uresničevati svoje načrte, kako bodo izbrisali slovenski narod. Nemci so bili takrat popolni gospodarji, ki so namesto nas tukaj odločali o vsem, tudi o življenju in smrti. Na Gorenjskem so se prvi uprli nemškemu nasilju; tudi partizani na Pokljuki so se uprli močnejši nemški sili, ki jih je obkolila. Niso se hoteli predati, za svobodo so raje dali svoja življenja. Umrli so kot pripadniki zavezniške vojske, ki se je tako kot ves svet borila proti nacizmu in fašizmu. Borili so se skupaj z vsemi narodi, ki sta jih zasužnjili Nemčija in Italija. Na temelju tega boja in zavezniške zmage sta zrasli povojna Evropa in povojna Slovenija, takrat še del Jugoslavije, skupaj z osvobojeno Primorsko. Prav Slovenija, ki je nastala leta 1945, se je leta 1991 tudi osvobodila. Danes tega nekateri nočejo priznati, sprevračajo in zanikajo dosežke narodnoosvobodilnega boja z lažmi, potvarjanji in posploševanji. Pojem za te laži danes je postala beseda sprava; sprava, ki se je zgodila pred 25 leti in ki je dejansko imela plemenite namene, da se pomirijo strasti iz druge svetovne vojne, a se je danes sprevrgla zgolj v poskuse enačenja zavezniške partizanske vojske z domobranci, ki so bili del okupacijskih sil. Sramota je, da pri takem početju sodelujejo najvišji predstavniki naše države, namesto da bi jasno postavili ločnico med plemenitim bojem za svobodo in narodnim izdajstvom. Ko se bo enkrat o drugi svetovni vojni govorilo enostavno na podlagi zgodovinskih dejstev in ko določene stranke druge svetovne vojne ne bodo več zlorabljale za politične namene, takrat bo sprava prišla sama po sebi,« je povedal Premk.
Slovesnosti so se tradicionalno udeležili številni praporščaki, med njimi naš praporščak Logaškega bataljona Peter Čuk, Tone Brus, nečak padlega borca Franca Brusa, predstavniki borčevskih organizacij, lokalnih oblasti in drugi.
Vesna Jerina
Foto: Branko Rupnik
Related posts
