Prispevek ob 80-letnici tragične smrti partizanske učiteljice Ljube Bavdek

TRAGIČNA SMRT PARTIZANSKE UČITELJICE LJUBE BAVDEK 1944-2024

Ljuba Vekoslava Bavdek se je rodila 20. decembra 1910 v Voloskem pri Opatiji,
očetu Alojzu in materi Heleni Bavdek. Ljuba je imela brata Svetka in sestro Jelko. Po italijanski zasedbi Opatije, so se Bavdkovi preselili v Ljubljano.
Z velikim veseljem in željo po zaposlitvi, je Ljuba končala študij in po končani pripravniški dobi je 28.12.1931 dobila službo na pošti v Petrovčah. Med tem je pripravništvo delala na številnih poštah v Ljubljani.31.3.1930 je šla za 20 dni d v Polhov Gradec, za tem v Borovnico, Preserje in končno v Petrovce na redno zaposlitev. Med svojim službovanjem je tudi občutila gorje tedanjega režim. Ker so bili tedanji državni uradniki razvrščeni v razrede je bila takrat uradnica II. razreda in dvakrat III. razreda. Leta 1942 je bila začasno premeščena v Horjul,
kot upravnik pošte, nato pa spet začasno kot poštarica v Hotedršici. Razvrščena je bila za poštarico številko 112478 od 7.9.1943,ker bi morala nastopiti nižje mesto s 1.10.1943 ni nastopila – neopravičeno je izostala. Prejemki so bili ustavljeni 1.10.1943.
Ta čas pa je Ljuba že bila kot učiteljica v partizanih.
Njeni starši so stanovali na Mirju v Ljubljani, le brat Svetko je stanoval z ženo na drugem koncu Ljubljane. Zaradi policijskega pritiska na družino Bavdek (ker so pri neki preiskavi zahtevali njegovo sliko) se je Svetko umaknil v partizane. Očeta Alojza so odpeljali v taborišče Dachau, mati je skoraj oslepela in je zanjo skrbela hči Jelka. V tem času je bil do družine sovražno nastrojen tudi lastnik hiše. Imel je prijatelje na policiji in bil je osebni prijatelj Leona Rupnika. Ob neki priliki je ponudil stanovanje Bavdkovih neki nemški družini. Ko so ti Nemci prišl, so videli, da se v tem stanovanju ni mogoče nastaniti in so šli na policijo. Lastnik hiše je imel več prostorov in je moral odstopiti drugo sobo za nemškega podoficirja.
Ljuba je stalno prepričevala italijanske vojaške kroge, da obstoj Bele garde na tem območju nima smisla. Nasedli so ji in predčasno razpustili Belo gardo. S tem je Bavdkova veliko prispevala in kot članica rajonskega odbora OF za Logatec zadano nalogo častno izpolnila. Delo Ljube Bavdek je postalo bolj javno zato je morala zapustiti pošto, čeprav bi bila tam bolj potrebna, Partizani so bili obveščeni o vsem, kar se je dogajalo preko pošte Hotedršica za italijansko vojsko in belogardiste. Kapitulacija Italije je prinesla nove razsežnosti in razmah partizanstva je zahtevalo nove razporeditve in zadolžitve. Ljuba Bavdek je odšla v partizane. In bila imenovana za narodno učiteljico v Lomah. V Hotedršici so 20. novembra 1943, ponovno ustanovili domobransko postojanko.
Željni krvi in zločinov so domobranci začeli iskati Ljubo Bavdek.
»Slovenski dom je lata 1944 zapisal, da »spletkarija« raznih domačih »činiteljev« in zvita igra »Savojske cesarske vojske storili svoje. Protikomunistični nastopi niso bili več dovoljeni in nekako mesec dni pred 8. septembrom 1943 je bila posadka v Hotedršici razpuščena. Precej zaslug za to in drugo delo v korist OF ima poštarica , ki je največ uspehov dosegla s svojo spretnostjo v dvoličnem življenju.« To je bilo objavljeno po njeni smrti.
Ljuba Bavdek je padla v roke domobrancev po mnogih grožnjah in dolgem iskanju. Privlekli so jo zvezano v Hotedršico, jo privezali k lipi, pri tem pa pretepali, brcali in zveste žene nekaterih domobrancev so jo pljuvale in zasramovale. Napol živo so jo predali logaškim domobrancem, ki so jo odgnali na zadnjo pot v gozd pod zaselek Ceste. Tudi tam ji niso prizanašali z udarci in mučenjem, se znesli nad njeno ženskostjo in jo ubili ko še ni dopolnila 34 let.
Sestra Jelka jo je prepeljala v Ljubljano, in jo pokopala na Žalah.
Datum uradne smrti je 11.2.1944, pokopali pa naj bi jo 20.2.1944.
Krajevna organizacija ZZB NOV Logatec je 9.5.1975 postavila spominsko obeležje, ki je bilo delo kamnoseka Alojzija Mileka.
Krajevna organizacija Logatec-Naklo je 28. februarja 2024 pripravila spominsko slovesnost ob 80. obletnici njene tragične smrti, pri spominskem obeležju NOB ob cesti v Rovte.
Pri kulturnem programu v njeno čast, so sodelovali, recitatorka Nada Čamernik, govorka Vesna Jerina, praporščak Peter Čuk, zastavonoša Anton Nagode, za slišnost in spremljajočo glasbo je poskrbel Igor Rupnik, Niko Glavatovič in Viktor Šen.