Na podlagi 8. in 9. člena Zakona o društvih (Urad. list RS, štev. 64/2011-UPB) je skupščina Združenja borcev za vrednote narodnoosvobodilnega boja Logatec na zasedanju dne 24.2.2012 sprejela spremembe in dopolnitve svojega statuta tako, da se v prečiščenem besedilu glasi:

STATUT

ZDRUŽENJA BORCEV ZA VREDNOTE NARODNOOSVOBODILNEGA BOJA LOGATEC

I. SPLOŠNE DOLOČBE

1. člen

Ta statut določa pravila delovanja članov Združenja borcev za vrednote narodnoosvobodilnega boja Logatec na območju občine Logatec.

2. člen

Ime združenja je: Združenje borcev za vrednote narodnoosvobodilnega boja Logatec ( v nadaljevanju: Združenje).

Sedež Združenja je v Logatcu.

Skrajšano ime Združenja je: Združenje borcev za vrednote NOB Logatec.

3. člen

Združenje je samostojna, domoljubna, nepridobitna organizacija, v katero se z namenom uresničevanja skupnih interesov prostovoljno združujejo borci, drugi udeleženci narodnoosvobodilnega in protifašističnega boja ter druge osebe, ki imajo pozitiven odnos do vrednot narodnoosvobodilnega boja od 1941 do 1945 leta.

Združenje je pravna oseba zasebnega prava.

4. člen

Združenje zastopata vsakokratna predsednik in podpredsednik Združenja.

Združenje je član Zveze združenj borcev za vrednote narodnoosvobodilnega boja Slovenije ( v nadaljevanju: Zveza), ki ima status društva, ki deluje v javnem interesu.

5. člen

Žig Združenja je okrogle oblike s premerom 3cm. Ob robu je napis: Združenje borcev za vrednote narodnoosvobodilnega boja Logatec. V sredini je znak Zveze združenj borcev za vrednote narodnoosvobodilnega boja Slovenije, ki izraža simbole narodnoosvobodilnega boja: slovensko nacionalno zastavo, Triglav, Jadran, Osvobodilno fronto, zvezdo, lipove liste in letnici 1941-1945.

Žige imajo tudi krajevne organizacije. Ti so ovalne oblike z imenom Združenja ob notranjem robu in z imenom krajevne organizacije v sredini.

6. člen

Združenje ima svoj prapor, ki ga sestavlja slovenska nacionalna zastava na eni strani, na drugi pa so izraženi simboli narodnoosvobodilnega boja iz 5. člena.

Praporu je pripet trak, na katerem je izpisano ime Združenja.

Drog prapora je rdeče barve, na vrhu je pozlačena peterokraka zvezda.

Prapore imajo tudi krajevne organizacije z enakimi označbami kot Združenje in s trakom z imenom krajevne organizacije.

7. člen

Prapor se uporablja na spominskih prireditvah, ki jih organizirata Združenje ali krajevna organizacija, na drugih javnih prireditvah in zborovanjih sorodnih organizacij, kadar sodelovanje ni v nasprotju z interesi Združenja, na dogovorjenih državnih proslavah in na pogrebnih svečanostih za umrlimi člani.

Prapor se lahko uporablja tudi izven države Republike Slovenije, kadar se člani Združenja udeležujejo mednarodnih veteranskih srečanj.

8. člen

Prapor varuje, vzdržuje in nosi praporščak ali njegov namestnik.

Praporščaka ali njegovega namestnika določi izvršni odbor Združenja.

O sodelovanju praporščaka s praporom na prireditvah odloča predsednik Združenja ali krajevne organizacije.

9. člen

Kot član Zveze deluje Združenje v javnem interesu na področju vojnih veteranov, vojnih grobišč in žrtev vojnega nasilja.

10. člen

Združenje na območju delovanja:

  • skrbi za ohranjanje zgodovinske resnice o narodnoosvobodilnem boju, za zaznamovanje z narodnoosvobodilno vojno povezanih obletnic, za vzdrževanje pomnikov, grobišč in grobov padlih in umrlih borcev narodnoosvobodilnega boja;

  • spodbuja in podpira s tematiko narodnoosvobodilnega boja povezano zgodovinopisno, muzejsko, spomeniško varstveno dejavnost in umetniško ustvarjalnost;

  • ohranja tovariške vezi med borci, udeleženci in zagovorniki vrednost narodnoosvobodilnega boja;

  • goji solidarnost in humane medsebojne odnose ter spodbuja in razvija razne oblike prostovoljne družbene pomoči ter samopomoč v skrbi za ostarele, bolne in onemogle člane;

  • pomaga članom pri uveljavljanju pravic na podlagi zakonskih predpisov;

  • organizira tovariška srečanja, športno-rekreacijske prireditve in druge prireditve ob pomembnih obletnicah zgodovinskih dogodkov in ob državnih praznikih;

  • deluje na področju spodbujanja razvoja turizma;

  • na podlagi izkušenj iz narodnoosvobodilnega boja in obrambne vojne za Slovenijo 1991 prispeva k krepitvi varnosti in obrambnih moči Republike Slovenije.

Za uresničitev omenjenih namenov in ciljev delovanja opravlja Združenje naslednjo pridobitno dejavnost:

56.300 Strežba pijač na stojnicah, kioskih in drugih začasnih objektih (ob večjih prireditvah) in

58.190 Drugo založništvo (izdaja brošur, spominskih značk in drugo).

Društvo opravlja navedeno pridobitno dejavnost pod pogoji, ki jih za opravljanje te dejavnosti določa zakon in le v obsegu, potrebnem za uresničevanje namena in ciljev društva. Sredstva pridobljena z opravljanjem pridobitne dejavnosti se porabijo za opravljanje nepridobitne dejavnosti določene v 1. odstavku tega člena.

11. člen

Združenje sodeluje na območju občine s pristojnimi organi lokalnih skupnosti na področjih, ki so pomembna za uresničevanje njegovih interesov, ter z državnimi organi za področje vojnih veteranov, invalidov in žrtev vojnega nasilja.

Pri uresničevanju ciljev in namenov svojega delovanja Združenje sodeluje tudi z društvi, ki imajo podobne programe delovanja, z ustanovami in organizacijami v zadevah, ki so v skupnem interesu.

12. člen

Delo Združenja in njegovih organov je javno.

Združenje obvešča o svojem delu širšo in ožjo javnost preko revije Svobodna misel in drugih sredstev javnega obveščanja.

Ožjo javnost obvešča z objavljanjem vabil, mnenj in stališč, z izdajanjem internih obvestil in na drug način, pa tudi tako, da so zapisniki organov združenja in druga gradiva dostopna članom.

Širšo javnost obvešča tako, da so seje Združenja praviloma javne in se nanje vabi predstavnike sredstev javnega obveščanja in druge osebe, ki izkažejo interes.

Za zagotavljanje javnosti dela in dajanje informacij sta odgovorna predsednik in podpredsednik Združenja.

II. ČLANSTVO V ZDRUŽENJU

13. člen

Član Združenja je lahko vsaka fizična oseba, ki pisno izrazi željo postati član, ter sprejme ta statut in je:

  • borec narodnoosvobodilnega boja, aktivist ali član Osvobodilne fronte, Slovenske protifašistične ženske zveze, Zveze slovenske mladine ali pionirske organizacije;

  • vojaški vojni invalid ali vojni ujetnik;

  • civilni invalid vojne;

  • v domovini ali v tujini podpiral narodnoosvobodilno gibanje ali zunaj domovine sodeloval v oboroženem odporu, v zavezniških vojskah ali gibanju proti fašizmu;

  • zaradi udeležbe oziroma sodelovanja v narodnoosvobodilnem boju bil v zaporu, taborišču, konfinaciji ali prisilnem delu (zapornik, interniranec, taboriščnik, konfiniranec, deportiranec);

  • žrtev nacifašističnega nasilja ( taboriščnik-ukradeni otrok, begunec, izgnanec itd.);

  • veteran vojne za Slovenijo;

  • zagovornik vrednot narodnoosvobodilnega boja od 1941 do 1945.

Član društva lahko pod enakimi pogoji postane tudi tujec.

14. člen

Za vstop v članstvo je potrebno izpolniti obrazec z osebnimi podatki. Za sprejem v članstvo je pristojna krajevna organizacija Združenja.

Za osebo v starosti od 7. do dopolnjenega 15. leta starosti mora pred njenim vstopom v Združenje podati pisno soglasje njegov zakoniti zastopnik.

Mladoletne osebe do 15. leta starosti in osebe, ki nimajo popolne poslovne sposobnosti, pri odločanju v organih društva zastopajo starši ali skrbniki tako, da sodelujejo pri delu organov društva, vendar brez pravice odločanja. Te osebe ne morejo voliti in biti izvoljeni v organe društva.

15. člen

Vsak član ima člansko izkaznico. Obliko in vsebino članske izkaznice določi pristojni organ Zveze.

16. člen

Član Združenja uresničuje svoje pravice tako:

  • da voli in je izvoljen v organe Združenja;

  • da sodeluje pri delu Združenja oziroma posameznih organizacijskih enotah;

  • da sam ali preko izvoljenih delegatov sodeluje pri odločanju o društvenih zadevah;

  • da lahko dobi strokovno pomoč Združenja pri uveljavljanju pravic, ki izhajajo iz posebnega družbenega varstva udeležencev narodnoosvobodilnega boja ali pa so povezane s članstvom v Združenju;

  • da daje predloge in pobude organom Združenja;

  • da je seznanjen s programom in finančnim poslovanjem Združenja;

  • da je obveščen o delu Združenja;

in dolžnosti:

  • da spoštuje statut, druge akte in sklepe združenja;

  • da sodeluje pri delu Združenja;

  • da varuje ugled Združenja;

  • da deluje v skladu z določbami tega statuta;

  • da redno plačuje članarino.

17. člen

Članstvo v Združenju preneha z izstopom, izključitvijo, s smrtjo člana ali prenehanjem delovanja Združenja.

Šteje se, da je član izstopil iz Združenja, če poda organu Združenja pisno izjavo o izstopu.

Iz članstva se izključi člana, za katerega se ugotovi, da krši določbe statuta ali zavestno deluje proti interesom Združenja in tako ruši ugled Združenja. Lahko se izključi tudi člana, ki dve leti zapored ne plača članarine in ne kaže interesa za sodelovanje v Združenju. Sklep o izključitvi sprejme izvršni odbor Združenja na podlagi predloga krajevne organizacije. Sklep o izključitvi mora biti obrazložen.

Z dnem smrti člana preneha njegovo članstvo v Združenju.

18. člen

Člani Združenja, ki imajo poseben interes, lahko namene in cilje Združenja izvajajo tudi v drugih organizacijskih oblikah na ravni združenja. Te interesne oblike nimajo statusa pravne osebe in morajo delati v skladu s statutom Združenja.

III. ORGANIZIRANOST IN DELOVANJE

  1. Krajevna organizacija

19. člen

Temeljna oblika delovanja članov Združenja je krajevna organizacija, ki jo Združenje lahko ustanovi kot notranji organizacijski del Združenja za območje ene ali več krajevnih skupnosti.

Združenje določi tudi ime krajevne organizacije.

Krajevna organizacija deluje kot metoda dela Združenja v skladu s statutom Združenja.

Krajevna organizacija uporablja pri svojem delovanju naslednje ime:

Združenje borcev za vrednote narodnoosvobodilnega boja Logatec – Krajevna organizacija__________.

20. člen

Naloge krajevne organizacije so zlasti:

  • sodelovanje pri uresničevanju nalog Združenja;

  • sodelovanje v postopku sprejemanja statuta Združenja ter njegovih letnih poročil, bilanc in izkazov poslovanja;

  • organiziranje različnih srečanj, proslav ob občinskem prazniku oziroma krajevnih praznikih in drugih oblik družabnega življenja Združenja;

  • organiziranje in dajanje pomoči bolnim članom, obiskovanje in pomoč članom, ki so v domovih za starejše občane;

  • skrb za vzdrževanje spomenikov, grobov padlih borcev NOB in spominskih znamenj;

  • pobiranje članarine in drugih prispevkov članov;

  • obravnavanje raznih drugih vprašanj v zvezi s člani Združenja;

  • opravljanje drugih nalog, ki jih organizaciji poveri v izvršitev Združenje.

21. člen

Člani krajevne organizacije izvolijo predsednika, ki zastopa krajevno organizacijo, tajnika, ki vodi operativno tehnične naloge, in blagajnika, ki opravlja finančne naloge krajevne organizacije. Izvolijo tudi delegate, ki zastopajo njihova stališča na zasedanju skupščine Združenja.

22. člen

Najvišji organ krajevne organizacije je zbor članov, ki se sestane po potrebi, obvezno pa pred sklicem skupščine Združenja.

Delegati krajevne organizacije so dolžni, da sklepe in stališča zbora članov zastopajo na skupščini Združenja, o sprejetih sklepih in stališčih pa morajo poročati v krajevni organizaciji.

23. člen

Zbor krajevne organizacije:

  • obravnava in ocenjuje razmere v krajevni organizaciji;

  • obravnava dokumente Združenja in daje pripombe in predloge Združenju;

  • obravnava razna članska vprašanja.

24. člen

Finančno in materialno poslovanje krajevne organizacije poteka preko transakcijskega računa Združenja s postavko krajevne organizacije.

Krajevna organizacija beleži prejemke in izdatke krajevne organizacije.

Za finančno poslovanje krajevne organizacije sta odgovorna predsednik in blagajnik krajevne organizacije.

  1. Skupščina Združenja

25. člen

Skupščina je najvišji organ Združenja. Sestavljajo jo vsi člani Združenja, če je njihovo število manjše od 200, sicer pa delegati krajevnih organizacij.

Ključ za izvolitev delegatov določi izvršni odbor Združenja. Mandatna doba delegata traja štiri leta in se lahko ponovi. Člani izvršnega odbora imajo svojstvo delegatov skupščine.

26. člen

Skupščina:

  • določa smernice za delovanje Združenja;

  • sprejme dnevni red skupščine;

  • sprejema letni program dela in finančni načrt Združenja;

  • sprejema poročila o delovanju in finančno materialnem poslovanju Združenja;

  • ocenjuje delo izvršnega odbora Združenja in nadzornega odbora ter obravnava delovanje krajevnih organizacij;

  • sprejme, spreminja in dopolnjuje statut Združenja in druge splošne akte;

  • obravnava in sprejema stališča o družbenih in aktualnih vprašanjih v zvezi z NOB;

  • sprejme sklep o včlanitvi Združenja v Zvezo in v druge zveze in povezave;

  • določi delitveno razmerje sredstev, pridobljenih s članarino, med krajevne organizacije in Združenjem;

  • voli in razrešuje predsednika, podpredsednika, tajnika in blagajnika Združenja ter člane izvršnega odbora, oziroma delegate in nadzorni odbor Združenja;

  • podeljuje najvišja priznanja in nagrade Združenja;

  • odloča o višini članarine;

  • odloča o pritožbah zoper odločitve organov Združenja;

  • odloča o prenehanju delovanja Združenja.

27. člen

Skupščina se sestane najmanj enkrat letno najkasneje do 31. marca v letu, vsako četrto leto pa zaseda kot volilna skupščina.

28. člen

Sklep o sklicu redne skupščine sprejme izvršni odbor Združenja najmanj 15 dni pred zasedanjem.

Izredno zasedanje skupščine skliče izvršni odbor Združenja na zahtevo nadzornega odbora ali na zahtevo najmanj ene petine članov. Izvršni odbor je dolžan sklicati izredno skupščino v roku 30 dni od prejema pismene zahteve. Če izvršni odbor ne skliče izredne skupščine v predpisanem roku, ga skliče predlagatelj. Ta pripravi gradivo in predlog dnevnega reda. Izredna skupščina sklepa samo o točkah, zaradi katerih je sklicana.

29. člen

Skupščina veljavno sklepa, če je navzoča več kot polovica vseh članov ali delegatov. Če ob napovedanem začetku zasedanja skupščina ni sklepčna, se začetek zasedanja odloži za 15 minut, nakar veljavno sklepa, če je navzočih več kot tretjina članov ali delegatov Združenja.

Veljavne sklepe sprejema z večino glasov navzočih. O predlogih sklepov se načeloma glasuje javno, glasovanje pa je tajno, če to zahteva večina navzočih članov ali delegatov.

Kadar Združenje odloča o spremembah in dopolnitvah statuta, o spojitvi ali pripojiti z drugim društvom ali o prenehanju delovanja Združenja, mora biti navzočih najmanj polovica vseh članov ali delegatov, za sklep pa mora glasovati najmanj 2/3 navzočih članov ali delegatov.

30. člen

Delo skupščine vodi predsednik delovnega predsedstva, ki ga izvolijo prisotni člani ali delegati. O delu skupščine se piše zapisnik, ki ga podpišejo predsednik delovnega predsedstva, zapisnikar in dva overitelja.

  1. Predsednik, podpredsednik in tajnik Združenja

31. člen

Predsednik Združenja je zastopnik Združenja ter predstavlja Združenje pred državnimi in drugimi organi in organizacijami v državi in v tujini.

Predsednik Združenja je hkrati tudi predsednik izvršnega odbora Združenja. Izvoli ga skupščina za dobo štirih let. Predsednik Združenja zastopa Združenje samostojno in neomejeno.

Predsednik sklicuje in vodi seje izvršnega odbora, koordinira delo organov Združenja, je odredbodajalec finančnega in materialnega poslovanja, odloča o nakupu in prodaji blaga do vrednosti 400 EUR in opravlja naloge, za katere ga pooblastijo skupščina in drugi organi Združenja.

Predsednik je odgovoren za zakonito delovanje Združenja. Za svoje delo je odgovoren skupščini in izvršnemu odboru Združenja.

32. člen

Združenje ima tudi podpredsednika. Podpredsednik Združenja zastopa Združenje samostojno in neomejeno.

Podpredsednik Združenja je hkrati tudi podpredsednik izvršnega odbora Združenja. Izvoli ga skupščina za dobo štirih let. Za svoje delo je odgovoren skupščini in izvršnemu odboru Združenja.

33. člen

Tajnik izvršnega odbora, ki ga imenuje skupščina, pripravlja gradivo za seje odbora in skupščine, skrbi za izvajanje njunih sklepov, vodi evidenco članov Združenja in izvršuje druge naloge, ki so mu zaupane s splošnimi akti in sklepi organov Združenja.

V primeru daljše odsotnosti, odklonitve funkcije ali smrti tajnika, izvršni odbor določi novega tajnika, ki ga skupščina nato imenuje na prvi naslednji seji.

  1. Izvršni odbor Združenja

34. člen

Izvršni odbor Združenja ( v nadaljevanju: odbor) je izvršilni organ Združenja. Odbor izvaja sklepe in stališča, sprejete na skupščini, ter naloge, za katere ga pooblasti skupščina.

Odbor zlasti:

  • sklicuje skupščino;

  • imenuje in ukinja delovna telesa;

  • usmerja delo delovnih teles odbora;

  • usklajuje in usmerja delo članov Združenja v krajevnih organizacijah;

  • uresničuje delovni program, skrbi za finančno in materialno poslovanje Združenja, ki je potrebno za izvajanje programa;

  • pripravlja predloge aktov, ki jih sprejema skupščina;

  • organizira sodelovanje z drugimi združenji borcev za vrednote NOB, s sorodnimi organizacijami in skupnostmi, z državnimi organi ter organi lokalnih skupnosti;

  • sklepa pogodbe;

  • upravlja s premoženjem Združenja;

  • sprejema odločitev o spremembi naslova sedeža Združenja;

  • imenuje praporščaka in njegovega namestnika;

  • obravnava in odloča o prenehanju članstva članom;

  • podeljuje priznanja in nagrade članom;

  • opravlja druge naloge izvršilne narave.

Odbor Združenja ima 9 članov, ki jih izvoli skupščina. Mandat članov traja štiri leta in se lahko večkrat ponovi. Za svoje delo odbor odgovarja skupščini.

35. člen

Za uspešno izpolnjevanje nalog in za učinkovito spremljanje, proučevanje in urejanje določenih vprašanj na posameznih področjih dejavnosti lahko odbor imenuje stalna ali občasna delovna telesa, komisije ali odbore. Za svoje delo so delovna telesa odgovorna odboru. Naloge, število članov in predsednika delovnega telesa določi odbor.

36. člen

Odbor se sestaja po potrebi. Seje odbora sklicuje in vodi predsednik Združenja, v njegovi odsotnosti pa podpredsednik.

Za veljavno odločanje in sprejemanje sklepov je potrebna navzočnost več kot polovice članov odbora. Sklepi se sprejemajo z večino glasov prisotnih. O sejah se vodi zapisnik. Če član odbora ne more več opravljati svoje dolžnosti, lahko odbor imenuje novega člana, ki opravlja to funkcijo do odločitve o njegovem članstvu na naslednji seji skupščine.

5. Nadzorni odbor Združenja

37. člen

Nadzorni odbor sestavljajo predsednik in dva člana ter njihovi namestniki, ki jih izvoli skupščina za dobo štirih let. Njihov mandat se lahko ponovi.

38. člen

Nadzorni odbor nadzira materialno in finančno poslovanje organov Združenja. Najmanj enkrat letno, najkasneje do konca meseca februarja tekočega leta, opravi notranji nadzor nad finančnim in materialnim poslovanjem Združenja in predlaga ukrepe za odpravo ugotovljenih pomanjkljivosti ter za izboljšanje materialnega in finančnega poslovanja. Nadzorni odbor poroča o svojih ugotovitvah enkrat letno skupščini, med dvema zasedanjema skupščine pa odboru Združenja.

39. člen

Seje sklicuje in vodi predsednik nadzornega odbora, če je ta odsoten, pa njegov namestnik. Za svoje delo je odgovoren skupščini.

Nadzorni odbor lahko veljavno sklepa, če so navzoči vsi člani ali njihovi namestniki. Sklep je sprejet, če sta zanj glasovala dva člana ali njihova namestnika.

O seji nadzornega odbora se piše zapisnik.

40. člen

Član nadzornega odbora ne more biti hkrati član izvršnega odbora Združenja, ima pa pravico udeleževati se sej odbora, vendar brez pravice odločanja.

41. člen

Volitve predsednika, podpredsednika, članov izvršnega odbora in nadzornega odbora so praviloma tajne, lahko pa so javne, če skupščina tako sklene.

IV. FINANČNO IN MATERIALNO POSLOVANJE ZDRUŽENJA

42. člen

Opravljanje funkcij v organih Združenja je praviloma brezplačno. Člani organov Združenja imajo pravico do povrnitve stroškov prevoza, če je le-ta vezan na opravljanje funkcije v organu Združenja.

43. člen

Viri sredstev za dejavnost Združenja so:

  • članarina,

  • darila, volila, prostovoljni prispevki,

  • sredstva občinskega proračuna,

  • sredstva proračuna Republike Slovenije za izvajanje nalog, ki jih združenje opravlja v javnem interesu,

  • dohodki iz stvarnega premoženja,

  • dohodki od opravljanja pridobitne dejavnosti,

  • prispevki sponzorjev in donatorjev,

  • drugi prihodki.

44. člen

Članarina predstavlja vir prihodka Združenja, ki je namenjen za financiranje vseh ravni organiziranosti. Delitveno razmerje teh sredstev iz članarine med krajevnimi organizacijami in Združenjem je praviloma 50% v korist Združenju in 50% v korist krajevne organizacije, če skupščina Združenja ne določi drugačnega delitvenega razmerja.

45. člen

Združenje vzpodbuja gospodarske in druge organizacije, ustanove, društva ali posameznike za sponzorstvo Združenja pri izvedbi določene naloge ali za donatorstvo sredstev za posamezne projekte ali za delovanje Združenja.

Medsebojne pravice in obveznosti med sponzorjem in Združenjem se lahko uredijo tudi s pogodbo o sponzorstvu, namen donacije pa v donacijski pogodbi.

46. člen

Če Združenje pri opravljanju svoje dejavnosti ustvari presežek prihodkov nad odhodki, ga mora porabiti za izvajanje dejavnosti, za katero je ustanovljeno.

Vsaka delitev premoženja Združenja med njegove člane je nična.

47. člen

Združenje razpolaga s finančnimi sredstvi v skladu z letnim programom dela in letnim finančnim načrtom. Skupščina Združenja vsako leto obravnava in sprejme poročilo o delu in finančno poročilo. Poročilo za preteklo leto mora Združenje predložiti do 31. marca tekočega leta AJPES-u.

48. člen

Finančne in materialne listine podpisuje predsednik Združenja, v njegovi odsotnosti pa podpredsednik ali član odbora v mejah pooblastila.

49. člen

Finančno in materialno poslovanje se vodi v skladu z računovodskimi standardi in drugimi predpisi, ki veljajo za društva, ter Pravilnikom Združenja o računovodstvu in finančno materialnem poslovanju.

Finančno poslovanje Združenja vodi blagajnik, ki ga imenuje izvršni odbor, ali pa pogodbeno dogovorjen računovodski servis.

Združenje vodi finančno poslovanje preko transakcijskega računa pri banki, ki jo določi izvršni odbor.

50. člen

Združenje vodi poslovne knjige po sistemu dvostavnega knjigovodstva.

51. člen

Vsak član ima pravico vpogleda v finančno in materialno dokumentacijo in v poslovanje Združenja.

52. člen

Za opravljanje administrativno tehničnih nalog Združenja lahko izvršni odbor določi plačilo v skladu s predpisi.

53. člen

Z nepremičninami in premičninami v lasti Združenja upravlja Izvršni odbor. O odtujitvi ali nakupu nepremičnin Združenja odloča skupščina, o premičnem premoženju pa izvršni odbor Združenja.

V. PRENEHANJE ZDRUŽENJA

54. člen

Združenje preneha delovati, če o tem sprejme sklep skupščina Združenja,

po samem zakonu ter s spojitvijo ali pripojitvijo k drugemu društvu.

55. člen

V primeru prenehanja delovanja Združenja se neporabljena sredstva, pridobljena iz občinskega proračuna, vrnejo občini, drugo premoženje pa se prenese na Zvezo.

VI. PRIZNANJA IN NAGRADE

56. člen

Združenje lahko podeli priznanja posameznikom ali pravnim osebam za posamezne prispevke pri delovanju Združenja.

Priznanja podeljuje skupščina na predlog odbora Združenja.

VII. KONČNE DOLOČBE

57. člen

Te spremembe in dopolnitve statuta veljajo od dneva sprejema.

Z dnem sprejetja prečiščenega besedila statuta preneha veljati Statut združenja borcev za vrednote narodnoosvobodilnega boja Logatec z dne 23.3.2007.

Tajnik: Predsednik Združenja:

Zvonka Urbas Samo Štempihar