Narodna herojinja   Andreana  Družina Olga  praznovala  99.rojstni dan

V soboto, 26. januarja letos je v Domu starejših v Logatcu, tiho in skromno praznovala svoj devetindevetdeseti rojstni dan Andreana Družina Olga, edina še živeča narodna herojinja, ki so jo soborci poznali kot Šercerjevo Olgo Rodila se je 26.januarja 1920 v Trstu, očetu Gabrijelu (njega so v Zagrebu 26.9.1944 usmrtili ustaši) in materi Rozaliji. V družini so se rodili še sestri Marija in Marta ter brata Boris in Brane.
Osnovno šolo je obiskovala v bližnjem Borštu in jo končala v Ljubljani. Tja je odšel oče kot nasprotnik fašizma leta 1929, leto pozneje pa se mu je pridružila tudi družina. V Ljubljani je Andreana naredila še dva razreda meščanske šole in eno leto poklicne šole ter se pri očetu izučila za šiviljo. Vključila se je v društvo Sokol, bila aktivna v pevskem zboru in dramskem odseku emigrantskega društva Tabor.
Leta 1936 so se Andreanini preselili najprej v Susak, nato pa v predmestje Zagreba. Tu je obiskovala 2.letnik poklicne šole in opravila  pomočniški izpit. V očetovi delavnici je prišla v stik s komunističnim gibanjem, med okupacijo zbežala v Ljubljano in se v začetku leta 1942 povezala z aktivisti OF. Še istega leta se je po tečaju bolničarke pridružila 1.četi 1.bataljona Dolomitskega odreda. Tu je bila najprej pomočnica mitraljezca, nato politdelegatka v 3.četi 3.bataljona, zatem pomočnica komisarja čete, nato komisarka bataljona in končno pomočnica šefa obveščevalnega centra VII. korpusa NOVJ.
Udeležila se je vrste bojev v bližnjih krajih ( v Polhovem Gradcu, Dobrovi pri Ljubljani, Toškem Čelu, Št. Joštu, Logu pri Ljubljani, Topolu pri Novi vasi na Blokah in Bloški polici) in bila v času med lotoma 1942 in 1943 petkrat težko ranjena.
Januarja 1944 je postala sekretarka in politkomisarka partizanske bolnice na Planini, nato obveščevalka v 15.diiviziji.
Po vojni je delala v OZNI in službi državna varnosti, vse do upokojitve leta 1964, a je ostala aktivna v družbeno političnih organizacijah in, dokler je še zmogla, bila aktivna tudi kot članica  Zveze borcev v Ljubljani.
Ima čin rezervnega kapetana 1.klase in bila je članica sveta SRS. Za narodno herojinjo je bila proglašena leta 1953, njeno ilegalno ime je Olga, znana med borci kor Šercerjeva Olga.
V 3.knjigi Spomini na partizanska leta je objavila svoje spomine pod naslovom Po naši zemlji (Ljubljana, 1949, str.127-213 ter v ponatisu Ljubljana, 1974).
Potem ko si je poškodovala nogo, ni mogla več skrbeti samostojno zase, zato so ji bližnji svojci pomagali pri nastanitvi v Domu starejših v Logatcu, kjer je v oskrbi od leta 2011. Posebno skrbna sta njen nečak po sestri Marti, Tomaž Zdešar in njegova žena Mira.
Člani Združenja borcev za vrednote NOB Logatec smo tovarišico Olgo večkrat obiskali v preteklih letih, posebno skrbno pa smo načrtovali obisk v soboto, 26.januarja letos, za njen devetindevetdeseti rojstni dan. Zavedali smo se njene občutljivosti in počutja ob morebitnem večjem številu obiskovalcev, zato smo poskrbeli, da nas je bilo manj kot deset in da smo posamično vstopali v čajno sobo na tretjem nadstropju doma, ki je tik ob njeni bivalni sobi.
Presenetila nas je z dobrim počutjem in dobro voljo in nam dovolila, da smo jo v vozičku odpeljali v čajno sobo k skromno obloženi mizi, ki smo jo člani Združenja pred tem pripravili. Za vse prisotne je pokazala veliko zanimanja in zbrano odgovarjala na vprašanja, v pomoč sta ji bila nečak Tomaž in njegova žena Mira. Z nasmehom je sprejemala voščila, ki so se vrstila, med njimi voščili ZUAB-a Zagrebške Županije Petra Radića in Združenja borcev za vrednote NOB Piran, predsednika Bojana Česnika. Osebno sta ji voščila vse najboljše: Julijana Žibert, predsednica Združenja borcev  za vrednote NOB Ljubljana ter njen sodelavec in podpredsednik Jože Hartman. Med gosti sta bila Ivan Jovanovič, zgodovinar in raziskovalec medvojnega dogajanja v širši Istri in snemalec Igor.
Na prošnjo novinarja Novega lista Edija Prodana (27.1. je v Novem listu objavil obsežen članek o jubilantki Olgi) se je obiska udeležil še fotograf Dela Uroš Hočevar. Iz našega Združenja pa smo bili Branko Rupnik, Nada T. Aleksander in Vesna Jerina.

 

Vir: Primorski slovenski biografski leksikon

Zapisala: Vesna Jerina      Foto: Uroš Hočevar-Delo in Branko Rupnik