Spominjska slovesnost ob 80. obletnici smrti narodnega heroja Janka Premrla – Vojka v OŠ Črni Vrh 23.2.2023

SPOMINSKA SLOVESNOST OB 80. OBLETNICI SMRTI NARODNEGA HEROJA JANKA PREMRLA -VOJKA V OŠ ČRNI VRH – 23.02.2023

PRIHOD PRAPOROV
HIMNA Zbor, Damjana Vončina
POZDRAV Karmen Simonič Mervic

Lep dober dan.
Pozdrav vsem zastavonošam.
Pozdravljam vas na današnji spominski slovesnosti ob 80 letnici smrti narodnega heroja Janka Premrla Vojka ZDRUŽENJA BORCEV ZA VREDNOTE NOB
IDRIJA-CERKNO, OZZB ČRNI VRH IN ZADLOG in OSNOVNE ŠOLE ČRNI VRH
Prisrčen pozdrav prav vsakemu med vami.
Veseli me, da se po obdobju epidemije corone 19 in vseh ukrepov ločevanja in omejevanja druženja, lahko spet srečujemo.
Pozdravljam vas v Črnem Vrhu, na naši šoli, ki jo obiskuje 150 učencev. Pozdravljam vas v svojem imenu in kot ravnateljica šole. Moje ime je Karmen Simonič Mervic.
Pripravili smo vam kulturni program, v katerem smo povezali preteklost s sedanjostjo, Prešernovo poezijo, poezijo Karla Destovnika Kajuha in nekaj iz naše ljudske zapuščine.
Z našo slovensko himno, sedmo kitico Zdravljice našega pesnika Franceta Prešerna, so se že predstavili pevci mladinskega zbora, ki ga vodi Damjana Vončina. V programu bodo sodelovale devetošolke Alja, Jordana in Hana. Naše punce že razmišljajo, kam jih bo vodila nova pot, izbirajo si srednješolsko izobraževanje in imajo želje in cilje, kaj bi rade počele v življenju. Nastopali bodo tudi naši prvošolci in prvošolke z njihovo učiteljico Ivanko Erjavec. Pred božično-novoletnimi prazniki so imeli prvi nastop na naši praznični prireditvi, to bo njihov drugi v tem šolskem letu. In jih bo še mnogo tja do konca osnovnošolskega časa, ko se bodo tako kot naše devetošolke ozirali po novih poteh in novih izzivih.
Vse to je mogoče, ker živimo v miru, ker nam je dopuščeno imeti dom, se vanj vračati in iz varnega zavetja načrtovati nove dogodivščine.
Imeti dom. Želje. Hrepenenja. Vse to je leta 1832 ubesedil v prvem sonetu v ciklu pesmi z naslovom Soneti nesreče naš Prešeren O, Vrba. Danes jo bomo slišali v drugačni obliki. Mladinski pevski zbor Osnovne šole Črni Vrh in zborovodkinja Damjana Vončina.

O, VRBA, zbor Damjana Vončina

Lipica, 1. razred, Ivanka Erjavec

GOVOR Karmen Simonič Mervic

Se je Janko Premrl v šoli srečal s Prešerno poezijo, jo spoznaval, bral? Mu je lahko učiteljica oz. učitelj predstavil lepoto slovenskega jezika.
Zgodovina nam hitro da odgovor, da ne.
Janko je bil rojen leta 1920, po koncu prve svetovne vojne in postavljanju nove meje med tedanjo Kraljevino Italijo in Kraljevino SHS.
Rojen dve leti pred začetkom fašistične politike, ki je v osnovi zaničevala vse, kar ni bilo italijanskega. Vojko se, čeprav rojen slovenskim staršem, na ozemlju s slovenskim jezikom v šoli ni srečal s Prešernom.
Bil mu je vzet. Bila mu je vzeta pravica, da se z lepoto poezije srečaš v materinem jeziku. S slovensko besedo se je srečeval na skrivaj, doma v družini.
V obdobju odraščanja se je srečeval z italijansko fašistično politiko, z omejevanjem na vseh področjih življenja, kot mlad človek ni imel možnosti razmišljati o prihodnosti. Z vso močjo pa ga je v življenje vrgla druga svetovna vojna, ki se jo je moral udeležiti kot italijanski vojak. Januarja 1942, ko je prišel na dopust, se je odločil, da dezertira in s tem je postal odpadnik. Vojko je odšel v partizane 3. februarja 1942 in je postal borec Primorske čete. Sodeloval je v več uspešnih akcijah. Junija 1942 ga je Posebno sodišče za zaščito države v Rimu obsodilo na smrt. 20. avgusta je goriški prefekt Cavani za njim izdal tiralico in na njegovo glavo razpisal 50.000 lir nagrade.
Ko je bil ustanovljen Gregorčičev bataljon, je bil imenovan za namestnika komandanta in postal komandir Zgornjevipavske ter nato Trnovske čete. V drugi polovici septembra 1942 se je s četo utaboril na Črnem Vrhu, najprej v bližini Griž, nato pa na Brinovem Griču. S tega območja je četa nadzirala Trnovski gozd. Ker je bilo taborišče dobro zakrito, so tam ostali kar šest mesecev.
V napadu v Strugu, 16. 2. 1943, je bil Vojko smrtno ranjen in je nato 22. februarja za posledicami ran umrl na Brinovem griču, kjer so ga pokopali in ga nato po vojni prenesli v grobnico narodnih herojev v Ljubljani. Za narodnega heroja je bil proglašen že v času vojne. Za Primorce je postal in ostal junak.
Življenjska pot je Vojka prinesla na Črnovrško planoto. Tu je umrl. Danes po osemdesetih letih vemo, da brez odporniškega partizanskega gibanja, brez Vojkov in vseh, ki so se odločili za boj, ne bi brali Prešerna. Ne bi zapeli.
Zapuščino tistega časa je ostala tudi v literarnem ustvarjanju Vojkovega sovrstnika, rojenega dve leti za njim, na drugem koncu slovenskega ozemlja, na Štajerskem, kjer so ljudje, v intenzivnem času nemške okupacije doživljali vse strahote potujčevanja in kjer se je, prav zaradi tega razvil odpor, ki ga je ubesedil v pesmih in živel v partizanih Karla Destovnika. Letos je Kajuhovo leto. Od njegovega rojstva je lani minilo sto let. Kajuh se je s svojim pesniškim ustvarjanjem zapisal kot poet upora. Upor z besedo, ki pa je mehka in zveni nežno, pa vendar udarno še danes.
Na oder vabim naše devetošolke Aljo, Jordano in Hano. Iz Kajuhove poezije so za današnjo priložnost izbrale:

Alja Felc, Jordana Habe in Hana Čuk

Alja Felc Materi padlega partizana
Hana Čuk Ljubezenska
Jordana Habe Naša pesem
Kajuha danes označujejo za ljudskega. Ljudsko slovstvo je vedno izvir vsega ustvarjanja.
Prvošolci se nam bodo O moj preljubi dragi dom

O moj preljubi dragi doma, ljudska, 1. razred, Ivanka Erjavec

Šivala je deklica zvezdo, zbor, Damjana Vončina

Kaj reči na koncu, da konec postane nov začetek. Vedno je pomembna beseda, beseda v tvojem jeziku. Pomemben je dom. Pomembna je domovina. Država. Republika Slovenija v današnjih mejah je rezultat dogodkov druge svetovne vojne in partizanskega gibanja v sodelovanju z zavezniškimi silami.
Pomemben je mir. Pomembne so sanje. Da mladost lahko razpre svoje krila. V naši preteklosti so mladi fantje in dekleta, tako kot danes imeli želje, razpirati krila in užiti življenje. Politična situacija jih je postavila pred največje odločitve, se boriti za obstoj, za jezik, za svobodo in pri tem biti pripravljeni tudi umreti. Vsakič znova bi se morali zavedati, da ohranjamo mir, strpnost, sodelovanje in s tem vsem nam, predvsem pa mladim, omogočamo imeti prihodnost.
Zato zaključujemo danes z Vstala Primorska.
Naj živi naša Slovenija.
Vabim vas, da se zadržite na kavi in čaju. Organizatorji so pripravili tudi ocvirkovco.
Hvala praporščakom.
K spomeniku Janka Premrla Vojka pa bo delegacija položila venec.

VSTALA PRIMORSKA, zbor, Damjana Vončina

1. 80-let je minilo, ko je narodni heroj Janko Premrl -Vojko daroval svoje življenje za svobodo.

2. Udeleženci člani ZB za vrednote NOB Logatec

3. Praporščaki prihajajo na prizorišče slovesnosti.

4. Ravnateljica OŠ Črni vrh Karmen Simonič Mervic in šolski zbor.

5. Prvošolke in prvošolci s svojo učiteljico Ivanko Erjavec čakajo na svoj nastop.

6. Ravnateljica OŠ Črni Vrh slavnostna govorka na slovesnosti ob 80.letnici smrti Janka Premrla Vojka.

7. Devetošolke Alja, Jordana in Hana so recitirale domoljubne pesmi.

8. Postroj praporščakov pred polaganjem vencov pred spomenikom narodnega heroja

9. Udeleženci člani Združenja borcev za vrednote NOB Logatec.